Rezultati in obrazložitev napak
Spletno stran boste videli v vsej svoji veličini šele, ko jo boste odprli na računalniku in ne na tablici:)
Pri snovanju našega matematičnega modela smo predpostavili, da se bo stoječe valovanje tudi v ne popolnoma idealni cevi vzpostavilo približno pri napovedani dolžini cevi. Tako predpostavimo, da približno pri teh dolžinah zaznamo ustrezno stoječe valovanje (vedno smo iskali dolžino cevi, ki ustreza prvi resonanci) in ne višjih.
Predpostavko potrjuje graf, ki prikazuje teoretično napoved in eksperimentalno meritev, saj se frekvence v odvisnosti od dolžine cevi v okviru napake ujemajo z napovedjo. Ena ključnih predpostavk za teoretično napoved je bila konstantnost temperature zraka v odvisnosti od časa in kraja. Časovno odvisnost smo preverili s senzorjem, vgrajenim v športno uro. Ta lahko meri temperaturo na 0,1K natančno, prikazuje pa jo zaokroženo na 1K natančnosti. Torej iz konstantnosti prikazane temperature lahko sklepamo, da se le-ta tekom meritve ni spremenila za več kot 1K. Na krajevno konstantnost temperature pa sklepamo iz dejstva, da je cev kratka in tako ne predstavlja znatnega volumna, znotraj katerega bi bila temperatura lahko zaznavno spremenljiva. Če pa bi do spremembe temperature slučajno prišlo, pa bi bila napaka zaradi tega veliko manjša kot napaka naše umeritve in zaznavanja resonanc. Predpostavili smo tudi, da bomo z našim ušesom lahko zaznali spremembo glasnosti, ko bo v cevi resonanca. Na podlagi tega smo zasnovali polodprto cev s spremenljivo dolžino ter jo umerili.