Rezultati in obrazložitev napak
Spletno stran boste videli v vsej svoji veličini šele, ko jo boste odprli na računalniku in ne na tablici:)
Našo napravo smo umerili tako, da smo nastavili fiksen izvor zvoka z točno določeno frekvenco, nato pa smo s pomočjo mikrofona poiskali resonanco tako, da smo iz grafa p(t) odčitali, kdaj je nihanje tlaka pri ustju cevi največje.
Pri napakah smo imeli opraviti z naključnimi in inštrumentalnimi napakami.
Inštrumentalne napake so bile: napaka merjenja z mikrofonom, napaka metra, ki je sicer zelo majhna (meter ni popoln inštrument za merjenje dolžine), napaka zvočnika, ki ne oddaja točno enake frekvence, zato smo to preverili tudi z malim testnim poskusom z mikrofonom, in ugotovili, da je oddajanje frekvenc skoraj popolnoma natančno (odstopanje je 1/100 Hz).
Naključne napake, ki so najbolj prevladovale v naši umeritvi in testnih poskusih pa so: subjektivna napaka sluha, ki je odvisna od posameznika (vidno je bilo precejšne odstopanje med posamezniki, saj je Luka, ki je glasbenik, resonance veliko bolje slišal). To napako smo določili na podlagi eksperimentalnega določanja frekvence s strani večih oseb. Naključna napaka pa se je pojavila tudi pri merjenju dolžine cevi v njeni resonanci, saj je lahko med zaznavo resonance in merjenjem dolžine prišlo do premika bata, saj ni bil popolnoma fiksiran.
S testnim poskusom, smo ugotovili, da na rezultat meritev mnogo bolj vplivajo naključne napake, inštrumentalne pa so zanemarljive. Najšibkejši člen je zagotovo naše uho in posluh, saj je že znotraj majhne skupine oseb prišlo do precej velikega odstopanja med izmerjenimi resonancami med osebami.
Vse izmerjene količine so doprinesle h končni napaki k znaša po naših izračunih okoli 5%(4.9-5.2). Napake, ki je povzročala največje razpone v meritvah, torej napake človeškega ušesa, pa pravzaprav nismo uspešno določili napake. Kljub temu, da smo poskus ponovili večkrat, so bila že odstopanja znotraj naše ekipe nedosledna (Pri neki frekvenci preveč, pri drugi premalo) in, glede na izjemno majhen vzorec (4) ljudi ,nenatančna, zato je bila tudi določitev njene točne vrednosti skoraj nemogoča, saj nekateri člani nekaterih resonanc sploh niso slišali. Napako smo zato ocenili z našo največjo napako, ki smo jo storili pri iskanju resonance pri testnem poskusu. Kljub temu, da nismo uspeli določiti natančne vrednosti napake umeritve, smo se naučili optimalni postopek, s katerim smo napako sluha uspeli zmanjšati na minimum in s tem pridobili le končnih 5% napake meritve, ki je sestavljena iz naključne napake merjenja (+- 2mm) in posluha (+-1cm).