Med tremi srečanji smo se naučili, da nekaterih pojavov ne moremo opazovati natančno brez precej vloženega denarja za material, vendar pa se da tudi s praktično zastonj zasnovanim poskusom doseči dobre rezultate (10% relativne napake), vendar trajajo precej dlje, saj so nekatere meritve lahko zelo zamudne, zato je pomembno da vnaprej premislimo, kaj bomo rabili in kaj ne za nadaljne delo.
Naučili smo se tudi, da je treba za pojave, ki jih hočemo opisati tudi kvantitativno, vendar jih ne moremo opisati direktno iz meritev, ampak rabimo za to najprej izvesti kontroliran poskus (v našem primeru umeritvena p(V) krivulja), mora biti ta poskus karseda natančen, še posebej če merjenega poskusa ne znamo analitično opisati vnaprej (ne vemo, kakšno krivuljo bomo dobili). Hkrati smo se naučili tudi, da se je kvantitativni opis potrebno dela lotiti tako, da znamo opisati sistemske napake ter jih pri obdelavi tudi primerno odšteti/prišteti k meritvam (npr. pri merjenju časa je čas ponavadi daljši, kot pa krajši od pravega rezultata).
Naučili pa smo se tudi, da je ZELO pomembno, da vodimo podroben laboratorijski dnevnik, saj tako ne izgubimo kakšne ideje za izboljšavo eksperimentov in tudi, da ni potrebno kakšnih meritev opravljati dvakrat ipd., še posebej pri projektih, ki trajajo več kot le kakšen mesec.
Predlogi za
izboljšavo poskusa ter prihodnje poskuse
Vpliv hrapave podlage na čas lebdenja
Vpliv hrapavosti podlage na čas lebdenja bi lahko preverili tako, da bi vzeli večjo površino brusilnega papirja (npr. 1 kvadratni meter), ki bi ga z lepilom za les pritrdili na podlago (paziti bi bilo potrebno na zračne mehurčke), nato pa opravljali vse meritve na taki podlagi. Alternativna podlaga je lahko tudi delovna miza.Umeritvena krivulja za balon:
Ta eksperiment bi lahko natančneje naredili s kamero, ki bi jo postavili ob rob mize, na mizo balon, za balon pa meritveno skalo. S snemanjem bi lahko natančneje določili volumen balona, potrebno je le upoštevati paralakso. Zaradi hidrodinamskega paradoksa bi še vedno bilo potrebno meriti tlak (tlak je manjši zaradi pretoka zraka), ko je balon zaprt za natančne rezultate.
Določanje višine hoverkrafta:
S postavitvijo kamere tako, da gleda vzdolž ravnine mize bi lahko tudi spremljali, kako se spreminja višina, na kateri lebdi hoverkraft. Iz rezultatov prostorninskih pretokov sklepamo, da zniževanje nadtlaka ne vpliva tako zelo na višino lebdenja kot povečanje površine luknje.
Čas lebdenja v odvisnosti od mase plina v balonu:
Z natančnejšo umeritveno krivuljo bi lahko določili odvisnost časa lebdenja v odvisnosti od začetne mase plina v balonu (uporabili bi vrednost integrala p(V) krivulje od 0 do V0 v računu za maso iz splošne plinske enačbe).
Prostorninski pretok v odvisnosti od nadtlaka:
Za ta eksperiment bi
potrebovali večji
gumijasti balon, ki bi ga namestili tako, da bi lahko polnili s
kompresorjem na zgornji strani, na spodnji pa bi bil enakomerno
naluknjan (npr. v obliki kvadratne mreže).
S tako napravo bi lahko merili kakšno nosilnost ima tak
hoverkraft pri določenem nadtlaku, ki bi ga vzdrževali s kompresorjem
ter kakšnen prostorninski pretok nastane pri določeni
površini lukenj. Tako bi lahko natančneje določili odvisnost
pretoka od nadtlaka kot s spuščanjem velikega
števila
balonov in potrebo po natančni umeritveni krivulji, ki deluje le pri
eni temperaturi.
Z različnimi velikostmi naprave bi lahko določili tudi, če za določeno
nosilnost lahko najdemo najbolj ustrezno velikost naprave ter določen
pretok (oziroma nadtlak).