Ugotovitve


Najprej smo izračunali volumen balona tako, da smo ga po pogovoru z asistentom aproksimirali z enačbo prostornine elipsoida. $$V_{balona} = {{4\over3}\pi ab}$$ Kjer sta $a$ in $b$ dimenziji balona, ki smo ga merili pri poskusu z pomočjo ravnila in geo-trikotnika.


RAČUNANJE (PLINSKI ZAKON)
Tlak balona smo merili tako, da smo vsak balon posebej priključili preko vmesnika LoggerPro in senzorja za tlak na računalnik in odčitavali prikazane tlake in si podatke zapisovali v excel datoteko. S tem lahko privzamemo tudi napako pri tlaku zaradi možne izgube majhnega deleža tlaka v balonu med meritvijo, ko smo balon priključevali na računalnik.





Imamo sistem, ki je sestavljen iz dveh delov, en del je en balon, drugi del pa drugi balon in zanju za začetno stanje velja: $$p_1V_1 = n_1 RT$$ $$p_2V_2 = n_2 RT$$ In končno stanje: $$p_1'V_1' = n_1' RT$$ $$p_2'V_2' = n_2' RT$$ Velja pa tudi: $$n_1 + n_2 = n$$ in $$n = konst.$$ S tem opisemo, da se snov ne zgublja iz sistema. Oziroma: $$n = n'$$ Ker množina zraka v balonih ostaja nespremenjen, mora veljati plinski zakon: $$p_1V_1+p_2V_2=p_1'V_1'+p_2'V_2'$$ In tako smo izračunali tudi kolikšna je napaka pri posameznih meritvah in s tem odstopanje od dejanskega popolnega poskusa.



Narisali smo tudi pV diagram, ki prikazuje odvisnost tlaka od volumna v enem balonu:


Ker se rezultati med seboj ne ujemajo najbolj, moramo ugotoviti kje je napaka. Zanemarili smo tlak v cevki, ki očitno ni zanemarljiv, vendar ga nismo mogli izmeriti.
S tem lahko primerjamo kdaj se bo kateri balon polnil ali praznil. Iz grafa p(v) vzamemo najmanjšo mejo pri kateri bo to delovalo in sicer je to okoli 0.003$m^2$ in pri tlaku pod 101 Pa. Če je volumen obeh balonov večji od te spodnje meje in je en balon bolj napihnjen kot drugi, bo bolj napihnjen balon polnil manj napihnjenega, če pa je pod mejo, ki smo jo prej opisali pa bo manjši polnil večjega. Vseeno so rezultati dovolj blizu, da lahko rečemo, da smo pojav opisali z plinskim zakonom. Če bi želeli meriti še bolj natančno, bi morali upoštevati vse termodinamične spremenljivke. Ugotovili pa smo tudi, da lahko na ta zanimiv pojav vpliva tudi elastičnost balona, saj manj kot je napihnjen bolj balon stiska skupaj in posledica je večji tlak kot v večjem balonu, lahko pa dodamo tudi to, da se elastičnost balona spreminja, če ga večkrat napihnemo in tudi tam lahko pride do napake ampak to zahteva ponovne poskuse in več časa, da bi ugotovili ali to res drži.