BASA

"Vzorec je posledica interference med svetlobnim valovanjem, ki se odbije od zgornje površine stekla in valovanjem, ki se odbije od srebrnega premaza na zadnji strani stekla."

Kaj pravimo mi?

Raziskovalna skupina Basa razlaga nastanek vzorca v steklu s srebrnim premazom na spodnji strani, kot posledico pojava interference. Do interference pride, ko interferira svetlobno valovanje odbito od zgornje površine stekla s svetlobnim valovanjem odbitim od spodnje strani stekla s srebrnim premazom. Dano hipotezo smo preverili z dvema poskusoma:

• 1. poskus: z laserjem smo posvetili v steklo, ki je bilo postavljeno na bel list papirja,
• 2. poskus: z laserjem smo posvetili v srebrni premaz, brez zgornje plasti stekla.

Pred izvedbo poskusov smo podali napovedi na podlagi hipoteze.

• 1. poskus: vzorec bo nastal, saj je posledica odbitih žarkov od zgornje plasti stekla in površine pod steklom, v tem primeru papirja.
• 2. poskus: samo na srebrnem premazu vzorec ne bo nastal vzorec, saj brez žarka, ki se odbije od zgornje strani stekla do interference ne more priti.

Pri podajanju napovedi smo predpostavili, da je steklo, ki smo ga uporabili v poskusih iz enakega materiala kot steklo v ogledalu, kjer smo prvič opazili značilni vzorec. Če temu ne bi bilo tako tudi ne bi mogli napovedati izida poskusov za NAS-ino hipotezo. Predpostavko smo preverili tako, da smo iz srebrnega premaza in steklene ploščice sestavili ogledalo, v katerem smo opazili značilni vzorec.
Prav tako smo predpostavili, da je plast zraka med steklom in papirjem zanemarljive debeline. Če plast zraka ne bi bila zanemarljiva, bi se na mejah med sredstvi dodatno odbijali žarki in izida 2. poskusa ne bi mogli natančno napovedati. Veljavnost predpostavke smo preverili tako, da smo na spodnjo stran stekla nanesli kapljico olja, katere lomni količnik je bolj podoben steklu, kot lomni količnik zraka. Na steklo z in na steklo brez olja smo nato posvetili laser in vzorca sta bila enaka. Zato smo lahko predpostavili, da tanka plast zraka ne vpliva na izid poskusa.
Po opravljenem prvem poskusu do vzorca ni prišlo, tako da samo na njegovi podlagi hipoteze ne moremo ovreči. Tudi po opravljenem drugem poskusu vzorec ni nastal, torej lahko ovržemo hipotezo, ki jo je predlagala raziskovalna skupina BASA.