VZOREC V OGLEDALU

NASA

"Steklo sestavlja več enako debelih in vzporednih plasti; vzorec je posledica zrcalnih odbojev na posameznih plasteh stekla."

Naša analiza in razlaga

Ta hipoteza je sestavljena iz dveh delov. Najprej trdi, da je steklo sestavljeno iz plasti (česar ne vemo zagotovo), nato pa še, da vzorec nastane zaradi zrcalnih odbojev na posameznih plasteh. Če bi bilo steklo iz plasti, bi se na stiku vsakih dveh plasti del svetlobe odbil, del pa šel naprej. Odbiti del žarka bi se odbil pod istim kotom kot je vpadel, kar vemo iz odbojnega zakona, preostali del pa bi nadaljeval pot v ravni črti, ker se lomni količnik znotraj stekla (torej na prehodu med plastema iste gostote) ne spreminja. Značilne pikice iz vzorca bi videli zaradi tistih delov svetlobe, ki se odbijejo na vsaki plasti. Ker bi pot nadaljevalo vedno manj svetlobe, bi bil vzorec vedno manj močan oz. vsaka naslednja pikica vedno manj opazna. Do tu se razlaga sklada z opazovanjem. Pa naprej?

Pri razmišljanju o NASI smo se predvsem posvetili trem lastnostim te teorije, od katerih smo eno na koncu uporabili za praktični preizkus veljavnosti razlage.


FMF - izbirni predmet Projektno delo
Helena Jakopič, Zala Vrabec, Ana Flack, Ava Rajh, Jure Kert 2015