Uvod
Naša naloga je opazovalni projekt. Opazovale smo spreminjanje prožnosti mladih vejic, glede na to kako smo jih obdelale.
Če je snov prožna, to pomeni, da jo lahko upogibamo in ji s tem spremenimo obliko, ampak po koncu obremenitve se bo snov vrnila v svojo prvotno obliko. Na prožnost lesa vplivajo različni dejavniki, kot drevesna vrsta, širina branik, gostota, vlažnost itd. [2]. Z naraščanjem gostote se praviloma izboljšujejo mehanske lastnosti lesa. Les pa ima v različnih smereh različne mehanske lastnosti in večina jih je najboljših v smeri lesnih vlaken. Poleg tega, napake v lesu (grče, zavitost lesnih vlaken razpoke..) zmanjšujejo trdnostne lastnosti lesa [1].
Pri naši nalogi bomo opazovale upogibno trdnost lesa ter poskrbele, da bo vedno ostal v območju elastičnosti. Poleg splošnih vplivov, so za upogibno trdnost še posebej pomembna oblika, velikost, orientacija lesa in način obdelave. Pri vlažnem in segretem lesu nastanejo pri enaki sili večje plastične deformacije [1].
Iz meritev bomo preračunale koeficient prožnosti in Youngov oz. prožnostni modul. Večji kot je koeficient prožnosti (k) manj prožna je snov. Večji kot je prožnostni modul (E) bolj je snov odporna na plastično deformacijo.