Zaključek in ugotovitve
Izkazalo se je, da anomalije ni mogoče tako enostavno izmeriti. Uspelo nam je sicer izmeriti anomalijo čiste vode iz pipe, vendar se točka največje gostote od prave vrednosti razlikuje za 1 °C. Zakaj smo dobili vrednost, da je voda najgostejša pri temperaturi okoli 3 °C in ne pri 4 °C, je lahko posledica napake inštrumenta pri meritvi temperature, morda tudi zaradi temperaturnega gradienta v vzorcu, kajti voda v vzorcu se ni povsod enako hitro segrevala in zato ni imela povsod enake temperature. Možno pa je tudi, da smo vzorec onesnažili s soljo iz hladilne raztopine.
V primerjavi z referenčnimi vrednostmi smo dobili zelo neizrazit maksimum za gostoto, kar bi lahko povezali tudi s tem, da smo opazili, da je bil pod čepom ujet kar velik zračni mehurček, ki bi lahko bil odgovoren za to, da smo dobili manjšo razliko višin gladine kot smo jo izračunali.
Tudi za slano vodo lahko sklepamo, da ima se vedno anomalijo (maksimum za gostoto), le da je premaknjena k nižji temperaturi in nam je zato ni uspelo pomeriti. Iz krivulje ∆h(T) lahko sklepamo, da je podobna tisti za vodo iz pipe, le da je širša in premaknjena v levo.
Da bi se o tem prepričali bi morali meriti volumen na intervalu od -5 do 5 °C, kjer se po vsej verjetnosti nahaja minimum.
|