Rezultati

Glavne količine, s katerimi smo si pomagali pri izračunih, so predstavljene na spodnji skici:

(slika1: prikaz postavitve mikrofonov in spreminjujočih se razdalj. Točka T predstavlja

mikrofon 1, točka T' mikrofon 2, presečišče radija r, višine h in razdalj a in b pa

predstavlja lego/položaj izvora ploskanja, ki se z vsako meritvijo spreminja)

   Kako so si sledili položaji, kjer smo ploskali, prikazuje slika 2:

(slika2)

   
Tabela 1 prikazuje izračunane količine, ki so stalne za vsak položaj posebej:

 (Tabela 1)

V tabeli 2 nam čas t₁ pove, v kolikšnem času po plosku je mikrofon 1 zaznal prvi* vrh, čas t₂ pa, kdaj je mirkofon 2 zaznal prvi* vrh. Iz njune razlike lahko določimo razlikol med razdaljama, ki ju je prepotovala motnja od ploska do ustreznega mikrofona.

(Tabela 2: razlika v oddaljenosti mikrofonov od točke ploskanja;

čas t₁ in čas t₂ sta odčitana iz grafov meritev na računalniku)

 
   * Ker se grafa pri nekaterih meritvah delno prekrivata, je bilo včasih težko razbrati prve vrhove valovanj, zato smo čas t₁ in čas t₂ odčitali pri tistih maksimumih ali minimumih, kjer so se ustrezni vrhovi najbolje videli.

Vrednost za α_izm pri posameznih položajih so razvidne iz tabele 3:

(Tabela 3)

 
Izračunajmo še napako meritve:

(Graf 1: izračunana in izmerjena vrednost razlike oddaljenosti posameznega mikrofona od izvora zvoka, 
kar je označeno z dl na sliki1) 

(Graf 2: razlika med izmerjenim in izračunanim kotom oz. smerjo zvoka)

   Čeprav se izračunana in izmerjena razlika med oddaljenostjo obeh mikrofonov do točke ploskanja kar dobro ujemata, pa se nenatančnost izraziteje pokaže med izračunanim in izmerjenim kotom oz. smeri. Funkcija kosinus, po kateri izračunamo kot, je namreč občutljiva že na majhne razlike pri vnosih zal. 

Takole pa izgledajo podatki, ki jih dobimo na računalniku (v tem primeru za kot 0°)