Zaključek

Napisal Tilen Erman/ Jaka Pišljar

V treh srečanjih smo uspeli določiti metode dela, pridobiti potrebne podatke ter jih obdelati tako, da smo sedaj sposobni odgovoriti na osnovno vprašanje; " Kako se hitrost domin spreminja glede na razdaljo med dominami?", ki je bilo zastavljeno ob pričetku projekta. Kot že jasno nakazujejo podatki, predstavljeni na podstrani rezultati, se je hitrost vala padajočih domin povečevala, če smo domine postavili bolj skupaj, ter zmanjševala, če smo domine postavili bolj narazen. Rezultat nas je kar malo presenetil, saj smo ob pričetku projekta pričakovali, da velja ravno nasprotno, to je bila posledica razmišljanja, da višja lokalna hitrost ( hitrost ene padajoče domine) pomeni tudi višjo grupno hitrost (višjo hitrost vala padajočih domin).

Predstavljeni projekt je bil zanimiva izkušnja, ki nas je vpeljala v svet eksperimentalnega razmišljanja. Osnovna teorija naloge ni preveč zahtevna, saj je na nivoju znanja fizike, ki ga študenti pridobimo tekom 1. letnika študija Fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko, metode eksperimentalnega dela pa so številne, s tem pa je omogočeno skupini izbrati tisto, ki najbolj ustreza razpoložljivi opremi ter njihovim preferencam dela.

Med iskanjem odgovora na osnovno vprašanje smo naleteli na marsikatero zanimivo vprašanje in na nekatera nam na žalost zaradi pomankanja časa ni uspelo odgovoriti:

• Kako se spreminja hitrost širjenja valovanja, če robove domin naostrimo ali zaobljemo?
• Kako se spreminja hitrost širjenja valovanja, če spreminjamo koeficient trenja med dominami?
• Kako se spreminja hitrost širjenja valovanja, če spreminjamo obliko domin ter njihovo maso?

Za konec bi radi napisali, da opravljanje predstavljene naloge toplo priporočamo vsem mladim nadebudnim raziskovalcem, ki bi radi obrisali prah z domin v omari. Če boste bodisi ponovili že opisani eksperiment, bodisi pa poiskali odgovore na zgoraj našteta vprašanja, vam želimo obilico sreče, veselja ter predvsem potrpljenja, saj je na videz preprosto postavljanje 50 domin v ravno vrsto lahko prav kmalu podobno sizifovemu delu, ko te trenutek neprevidnosti stane tistih par minut natančnosti, kolikor običajno traja postavitev domin.

Še malo o naših domnevah...

Pri nadaljnem premišljevanju o naših rezultatih meritev ter širjenju valovanja v trdni snovi, smo prišli do novih idej. Valovanje se v trdnih snoveh giblje s hitrostjo, ki jo lahko opišemo takole:

kjer je ρ gostota snovi, E pa prožnostni modul. Če pomislimo, kaj je pri padanju domin gostota, pridemo do zaključka, da je $$ \rho \sim \frac{1}{x}, $$ kar bi pomenilo, da je hitrost $$ c \sim \sqrt{x}, $$kar je v nasprotju z gornjo enačbo za hitrost širjenja elastičnih motenj po trdnih snoveh.

Smo pa ob dodatnem razmisleku ter posvetovanju z mentorjem prišli do ideje, da se da hitrost padanja domin morda opisati s trki molekul pri različnih tempreraturah T. Saj je število trkov med molekulami pri nizkih temperaturah sorazmeroma majhno in zato povprečna pot molekule velika pri visokih temperaturah pa ravno obratno. Če sedaj potegnemo anologijo z dominami, ustreza nizka temperatura velikim razmakom med dominami ter po naših ugotovitvah nizkim hitrostim širjenja valovanja, visoka temperatura pa obratno.