S tem poskusom smo preverili, ali je izhlapevanje vode res hitrejše ob prisotnosti vetra. Merili smo pojemek mase vode
v eni uri v dveh petrijevkah.
Najprej smo v dve enaki petrijevki dali približno enako količino vode ter jih stehtali. Nato smo ju pustili za 62 minut.
Nad eno smo z ventilatorjem ustvarili veter, nad drugo pa vetra
ni bilo. Petrijevki z vodo smo nato ponovno stehtali ter izračunali razliko mas na zečetku in koncu,
ki je enaka masi vode, ki je izhlapela.
- 2 enaki petrijevki
- tehtnica z natančnostjo 0,01g
- štoparica
- zračni tlak
- temperatura
- površina petrijevke
- začetna masa
- prisotnost vetra
- končna masa
Anja in Roman trdita, da je izhlapevanje ob prisotnosti vetra hitrejše.
Temperatura zraka je bila 23.5°C, zračni tlak pa 99.8kPa. Vrednosti sta se sicer v manjši meri spreminjali, a sta podobno vplivali na oba eksperimenta, saj sta bili obe petrijevki v istem okolju. Površini obeh petrijevk sta bili enaki. Začetna masa petrijevke z vodo 1 (brez vetra) je bila 77.46g(± 0.01g), petrijevke 2 (z vetrom) pa 76.21g(± 0.01g). Po času 62 min je bila masa 1 74.31g(± 0.01g), masa 2 pa 75.35g(± 0.01g). Sprememba mase s prisotnim vetrom vetru je bila torej 3.15g(± 0.02g), sprememba mase brez vetra pa 0.86g(± 0.02g).
Anjina in Romanova napoved se je uresničila. Kljub manjšim eksperimentalnim nedoločnostim so rezultati zanesljivi, saj
je izhlapevanje z vetrom več kot trikrat hitrejše kot brez vetra.
Takšen rezultat pa smo pričakovali tudi glede na teorijo. Pod predpostavkami, da manjše spremembe temperature in tlaka v sobi ter začetna masa vode ne vplivajo izdatno
na izhlapevanje smo sklepali, da bo izhlapevanje hitrejše ob prisotnosti vetra. Za podrobnejšo razlago glej
Zaključki: Kaj pravi znanstvena avtoriteta.
Eksperimentalne nedoločnosti:
- naključni nedoločljivosti manjših sprememb tlaka in temperature