Projektno delo je izbirni predmet na FMF, pri katerem študentje dobimo nalogo, ki jo rešimo v manjši skupini.
Člani naše skupine so:
-Ana Hedl
-Jasna Kolar
-Boris Lazarevič Gostinčar
-Martin Brešar
Mentor:
asist. Sergej Faletič, prof. fiz.
Profesor:
prof. dr. Gorazd Planinšič
Pri projektnem delu smo se seznanili s testnim poskusom. Namen takšnega poskusa je testirati razlage ter ugotoviti njihovo pravilnost. Na osnovi razlag smo postavili napovedi o izidu poskusa. Namen naloge je bila zasnova poskusa, katerega izid se ne bi ujemal z napovedjo. To bi pomenilo, da smo razlago ovrgli.
Poleg testnih razlag in njunih napovedi smo pri posameznih poskusih dadali še teoretično napoved, ki je osnovana na teoriji izhlapevanja.
Izhlapevanje vode je izdatnejše, če je prisoten veter. Za pojav sta podani dve razlagi:
1. Roman pravi:
Svež zrak posrka vodno paro, vodne molekule se vežejo na zrak
2. Anja pravi:
Veter naredi prostor za izhajajoče molekule vodne pare, da lažje zapustijo vodo v posodi.
Naša naloga je bila zasnovati eksperiment, s katerim smo testirali dani razlagi.
1. Na nekatere molekule v zraku se lahko kemijsko veže voda. Ko zapiha veter, prinese "svež" zrak, na katerega voda še ni vezana,
zato se lahko nanj vežejo nove molekule vode. Zaradi hitrejšega mešanja zraka nad vodno gladino tudi pride do več uspešnih trkov
med molekulami vode in zraka. Zato je izhlapevanje ob prisotnosti vetra hitrejše.
2. Izhlapevanje je odvisno od tlaka nad vodno gladino, torej na mejni plasti voda-para. Bolj, kot zrak pritiska na vodno povšino, manj molekulam uspe zapustiti (tekočo) vodo. Tako, kot molekule vode uhajajo iz, naključno prihajajo tudi v kapljevino. Zato manj, kot je molekul (manjši parni tlak) vode nad gladino, hitrejše bo izhlapevanje. Ko piha veter, le ta odpihne tako molekule zraka kot molekule vode, zato sta manjša celoten ter parni tlak. Zato je izhlapevanje ob prisotnosti vetra hitrejše.