Pri prvem poskusu smo v zaprtem sistemu (stekleni zvonec) in v odprtem sistemu merili izhlapevanje vode s prisotnostjo vetra, ki ga proizvaja ventilator. Izhlapelo vodo smo določili
z merjenjem mase petrijevke z vodo v določenem časovnem intervalu.
- zvonec
- ventilator
- 2 enaki petrijevki
- tehtnica z natančnostjo 0,01g
- štoparica
- ravnilo
- termometer
- barometer
T…temperatura zraka v sistemu
S…površina petrijevk
U…napetost na ventilatorju
p…sobni tlak
d…razdalja med ventilatorjem in posodo
t…časovni interval
m…končna masa petrijevke z vodo
m’…začetna masa vode v posodi
U’...napetost na ventilatorju
m’’…končna masa posode z vodo
p = 1 bar
d = 6,40 cm
m’ = 78,58 g ± 0,01g
T = 21,2°C ± 0,1°C
U = 10 V
t = 30 min = 1800 s
m’’ = 75,92 g ± 0,01g
mo…začetna masa posode z vodo
m…končna masa posode z vodo
mo = 76,52g ± 0,01g
m = 76,31g ± 0,01g
ANJA: V zaprtem sistemu bo manjša hitrost izhlapevanje vode, ker veter ne bo naredil toliko prostora kot v odprtem sistemu.
ROMAN: Koncentracija zraka, prostega za vezavo, je v zaprtem sistemu manjša, ker se zrak ne zamenja s svežim. Zato pride do manj uspešnih trkov, kar pomeni počasnejše izhlapevanje.
m’ – m’’ = 2,66g ± 0,02g
m – mo = 0,21g ± 0,02g
Masa izhlapele vode je v enakem časovnem intervalu v odprtem sistemu približno 13-krat večja kot v zaprtem. Poskus je v skladu z obema napovedima, danima na podlagi Romanove in Anjine razlage,
saj je bilo izhlapevanje vode počasnejše v zaprtem sistemu kot v odprtem. Poskus je bil slabo premišljen, zato z njim žal nismo ovrgli nobene izmed razlag.
Takšen rezultat smo pričakovali tudi glede na teorijo.
V zaprtem sistemu se zrak z vodo hitreje nasiči, zato je izhlapevanje počasnejše. Za podrobnejšo razlago glej
Zaključki: Kaj pravi znanstvena avtoriteta.