Pri drugem poskusu smo opazovali izhlapevanje vode v zaprtem sistemu ob prisotnosti vetra in brez. V a) primeru smo dali petrijevko z vodo v steklen zvonec, v b) primeru pa smo poleg dali tudi
ventilator, ki je proizvajal veter. Poskus smo izvedli pod predpostavko, da v časovnem intervalu 30 minut zrak v zvonu ne postane nasičen z vodo oziroma ni doseženo kemijsko ravnotežje, saj je takrat neto izhlapevanje enako nič.
Kemijsko ravnotežje je stanje pri kemijski reakciji, ko so koncetracije reaktantov in produktov konstantne, saj je hitrost kemijske rekcije v obe smeri enaka.
- zvonec
- ventilator
- 2 enaki petrijevki
- tehtnica z natančnostjo 0,01g
- štoparica
T…temperatura zraka v sistemu
S…površina petrijevk
U…napetost na ventilatorju
t…časovni interval
m…končna masa petrijevke z vodo
m1…začetna masa posode z vodo
m2…končna masa posode z vodo
T = 21,2°C ± 0,1°C
t = 30 min = 1800 s
m1 = 76,79g ± 0,01g
m2 = 76,63g ± 0,01g
m3…začetna masa posode z vodo
m4…končna masa posode z vodo
m3 = 76,52g ± 0,01g
m4 = 76,31g ± 0,01g
U = 10 V
ANJA: Izhlapevanje vode v b) primeru bi moralo biti hitrejše kot v a), saj veter naredi prostor za izhajajoče molekule.
ROMAN: Hitrost izhlapevanja bi morala biti v primeru b) večja zaradi večjega števila
uspešnih trkov molekul v nekem časovnem intervalu.
m1 – m2 = 0,16g ± 0,02g
m3 – m4 = 0,21g ± 0,02g
Masa izhlapele vode je približno enaka v obeh primerih, a vseeno malo večja pri prisotnem vetru. Zato s tem poskusom ne moramo ovreči nobene od razlag, saj se rezultati ujemajo z obema napovedima,
podanima na njuni podlagi.