TEORIJA:

V snoveh, ki so v magnetnem polju, je gostota magnetnega polja drugačna kot na istem mestu takrat, ko snov umaknemo. Ločimo 3 vrste snovi:
diamagnetne snovi (gostota magnetnega polja je v magnetnem polju malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi),
paramagnetne snovi (gostota magnetnega polja je v magnetnem polju malo večja od gostote magnetnega polja izven te snovi),
feromagnetne snovi (gostota magnetnega polja je v magnetnem polju veliko večja od gostote magnetnega polja izven te snovi).

Snovi lahko na diamagnetne, paramagnetne in feromagnetne delimo tudi s pomočjo uvedbe magnetne permeabilnosti:

( predstavlja magnetno permeabilnost, magnetno permeabilnost v vakuumu, gostoto magnetnega polja in jakost magnetnega polja).
Magnetna permeabilnost je količina, ki meri razmerje med gostoto magnetnega polja v snovi in ustrezno gostoto v vakuumu
. Snovi, ki imajo permeabilnost malo večjo od 1 so paramagnetne, tiste, ki imajo permeabilnost malo manjšo od 1 so diamagnetne.
Nas podrobneje zanima diamagnetizem, saj voda spada med diamagnetne snovi oz. diamagnetike. Druge značilne diamagnetne snovi so še npr. dušik, vodik, žlahtni plini, les, grafit, baker, srebro, zlato, bizmut in kamena snov. Bizmut je najmočnejši diamagnetik in je 20-krat bolj diamagneten kot voda.
Pojav diamagnetizma je sicer navzoč v vseh snoveh, vendar v paramagnetnih in feromagnetnih snoveh nad njim prevladujejo drugi, močnejši pojavi. Diamagnetizem je posledica gibanja elektronov v molekulah, magnetno polje snov izriva iz sebe.
Diamagnetne snovi imajo magnetno permeabilnost manjšo od 1, magnetno susceptibilnost pa manjšo od 0 (magnetna susceptibilnost vode je ).
Magnetna susceptibilnost je sorazmernostni koeficient med magnetizacijo in gostoto zunanjega magnetnega polja:
( v enačbi predstavlja magnetizacijo snovi, jakost magnetnega polja, pa magnetno susceptibilnost).
Diamagnetni materiali se v magnetnem polju obnašajo tako, da odbijajo zunanje magnetno polje. Zanje je značilna majhna, negativna susceptibilnost, nanjo le malo vplivajo spremembe temperature. Ker je diamagnetizem šibke jakosti, ga v vsakdanjem življenju skoraj ne opazimo.