Sposobnost lepljenja lepilnega traku, pri katerem se z vsakim novim lepljenjem nanj prime nekaj delcev površine, na katero ga lepimo, se eksponentno zmanjšuje. To se lepo vidi na spodnjem grafu, saj se sila eksponentno zmanjšuje glede na število lepljenj. Uporabili smo Scotch Magic in za podlago vzeli les.
V spodnjem grafu smo meritve sil delili še z površino lepilnega traku, da smo dobili tlak, potreben za odlepitev traku od podlage. Vsako meritev smo opravili trikrat. Odločili smo se za prikaz s tlakom, saj je bil vsaj lepilni trak drugačne širine.
Iz spodnjega grafa meritev vidimo, da se za različne vrste podlag večinoma najbolje obnese kar izolirni trak. Če pa bi želeli čimbolj enako silo pri različnih podlagah, bi izbrali Scoth Magic, saj je bil pri meritvah tlakov na različnih podlagah najbolj konsistenten.
Največja nihanja pri meritvah je pokazal Pritt brez škarij. Zanimivo je tudi to, da se je npr. Spar lepilni trak glede na razmerje cena/sila odnesel najbolje.
Pri spodnjem grafu smo merili, kako se sila spreminja v odvisnosti od števila meritev. Uporabili smo Scotch Magic in steklo. Steklo je bilo primerno zato, ker se njegova površina ne prijema na lepilni trak.
Pridemo do zanimive ugotovitve, da se lepilna sila traku, če podlago vedno očistimo, zanimivo ne zmanjša, kar pomeni, da se pri meritvah lepljiva plast uničuje zelo počasi.
Po drugi strani pa se, če podlage ne čistimo, sila zmanjšuje, kar je lepo vidno na grafu. Predvidevamo, da do tega pride zato, ker se brez čiščenja neka plast lepljive snovi prilepi na podlago, se posuši in tako močno zmanjša oprijem. Z vsako meritvijo je plast večja in oprijem manjši.
