EKSPERIMENT
V našem eksperimentu smo želeli določiti, kateri tip papirnatega letala je najboljši ter kako manjše spremembe v njegovi zgradbi (npr. zakrilca, različna površina kril...) vplivajo na njegovo sposobnost letenja.
Različni modeli papirnatih letal
Že na začetku smo ugotovili, da vseh modelov letal ne bomo mogli obravnavati enako, saj so nekateri prirejeni za časovno kratke lete, v katerih preletijo velike razdalje (poimenovali smo jih rakete), medtem ko po drugi strani "jadralci" ostanejo v zraku precej dlje, njihova absolutna preletena razdalja pa je precej kratka.
Najprej smo morali zagotoviti, da bodo rezultati poskusov čimbolj ponovljivi. To smo dosegli tako, da smo za izstreljevanje letal uporabili posebni avtomatizirani izstreljevalec, s katerim smo prek konstantne napetosti (in s tem moči) izstreljevali letala. Poleg tega smo predpostavili tudi, da bi lahko obraba posameznih letal vplivala na rezultate našega poskusa, zato smo se odločili, da najprej testiramo, kako se letala obnašajo po večih izstrelitvah. V tem delu poskusa smo hkrati že tudi ugotavljali ralike med jadralci in raketami - odločili smo se, da bo pri prvih merilo uspešnosti letala čas leta, pri drugih pa preletena razdalja.
Rok za vzletno ploščadjo
Ko smo dokončali ta del poskusa, smo na podlagi zbranih rezultatov izbrali dva zmagovalca, enega v kategoriji raket in drugega v kategoriji jadralcev. Ta dva modela smo nato dodatno preizkušali - spreminjali smo površino kril, dodajali stranska in zadnja zakrilca ter spreminjali njihov naklon. Tako smo na koncu prišli do "idealne" oblike letala.
V zadnjem delu našega eksperimenta smo z optimizirano raketo poskusili podreti (naš lastni) dolžinski rekord. Projetni laboratorij je bil za to prekratek, zato smo se preselili na hodnik, kjer nam je po večih poskusih uspelo izboljšati stari rekord za 4 metre."