REZULTATI
Ponavljanje metov
S ponavljanjem metov smo ugotovili, da se dolžina in pa čas leta jadralnih letalih ne spreminjata zelo veliko, torej ponavljanje ni parameter, ki bi vplival na let. Smo pa ugotovili pri t.i. raketah, to so letala, ki letijo hitro in daleč, da se pojavi problem pri sami izstrelitvi. Namreč nos oziroma »špica« se tu in tam zatakneta med izstrelitvena kolesca. Večkrat ko se to zgodi, bolj se letalo uniči. Nos se ukrivi in papir se raztrga. Torej v našem konkretnem primeru je število metov pri letalu številka 2 zelo pomemben parameter, ki pri neki določeni številki celo doseže stanje, ko izstrelitev ni več mogoča.Vsako letalo smo tudi po določenem številu metov razstavili in ponovno sestavili. To je imelo ravno obraten učinek od pričakovanega, letala so letala dlje.
Letalo številka 2 je letalo z zelo majhno povšino, podolgovato, ozko in oblikovano tako, da bi imel zračni upor čimmanjši vpliv na let
 poškodovano, razstavljeno letalo 2 |
 obrabljen in zvit "nos" letala 2. |
Jadralno letalo
 Letalo številka 3 |
Letalo, ki je letelo najdlje časa je bilo letalo številka 3. Kot že povedano, se sam čas leta s ponavljanjem izstrelitev ni spreminjal, smo videli pa zelo zanimive rezultate pri dodajanju zakrilc.
Opazili smo, da imajo zadnja zakrilca močan vpliv na samo višino leta oziroma kako se bo jadralec (jadralno letalo) obnašal v vertikalni smeri. Če smo jih obrnili navzdol, je po pričakovanjih letalo zelo hitro končalo na tleh. Če smo jih obrnili navzgor, pa se je letalo dvignilo višje kot brez zakrilc in se velikokrat tudi zaletelo v strop. Stranska zakrilca pa so imela velik vpliv na gibanje v horizontalni smeri. Če sta bili obe zakrilci lepo simetrični, je bil let raven letalo ni vijugalo sem in tja. Torej videli smo, da igrajo zakrilca veliko vlogo pri stabilizaciji in usmerjanju letala.
Opomba: Na grafu se lepo vidi razmazanost podatkov, nobeni podatki ne izstopajo. Tudi meritve so pokazala, da večjih izstopanj od normale ni.
Poskusili smo tudi narediti identično letalo ampak s pol manjšim papirjem (pol manjša površina). Poskus je pokazal, da letalo leti zelo podobno kot njen veliki brat, tudi čas leta je razmazan v istem intervalu.
Raketa
 Letalo številka 2 |
Najboljša raketa je bila v obliki puščice in je imela zelo majhno površino. Tu smo videli, da se dolžina leta prvih nekaj poskusov razlikuje od kasnejše dolžine, ki se ni več spreminjala. Letalo rabi več izstrelitev, da doseže najdaljšo pot leta.
Graf: Pomembna opomba je, da dolžina leta prvih nekaj poskusov ni nujno večja od stacionarne dolžine.
Tudi pri tem letalu smo želeli videti vpliv zakrilc na let letala. Rezultati so bili osupljivi. V normalnem stanju se raketa ponavadi vrti okoli osi letenja, stranska zakrilca pa so to popolnoma izničila. Letalo je letelo lepše, hitreje in dlje. Kot pri jadralnem letalu smo lahko s stranskimi zakrilci vplivali na zavoj samo v eno smer.
Zadnja zakrilca so vplivala na gibanje v vertikali. Zanimivo je to, da z obračanjem zakrilc navzgor, je letalo letelo počasneje, vendar tudi lepše in dlje kot brez zakrilc. Tu je raketa skorajda postala jadralec oziroma nekakšen hibrid obeh.
Graf 2 / Opomba: Pri merjenju dolžine leta z zakrilci smo imeli problem, saj se je letalo velikokrat zaletelo v strop. Pomemben podatek je tudi, da so te bile izstrelitve the meritev opravljene s tal, ostale pa z višine slabega metra.
Zanimivo se nam je zdelo tudi preveriti, kako bi se obnašalo letalo, ki bi bilo narejeno iz dveh plasti papirja. Opazili smo, da letalo leti dlje, vendar smo imeli večje težave z izstrelitvijo. Razlog verjetno tiči v večji debelini letala, posledično je bila sila na letalo z izstrelitvenih kolesc večja. Torej zaradi večje sile je imelo letalo večjo začetno hitrost (16m/s namesto 12m/s) in je letelo dlje, večkrat pa so se kolesca zataknila – letalo jih je zablokiralo.
Tudi pri pol manjšem papirju se je letalo obnašalo podobno kot pri večjem, tudi sama dolžina leta je bila približno enaka kot pri večjem letalu.
Dolžina leta "rakete" v odvisnosti od ponovitve meta
Za veliki finale smo se odločili, da poskusimo ugotoviti kako veliko razdaljo lahko preleti naša raketa. Zato smo se odpravili na hodnik, saj je širši (to niti ni bil problem, ker smo s stranskimi zakrilci naravnali smer leta), višji, in pa najpomembnejše, daljši. Naši leti so se začenjali pri 15 metrih. Z vsakim metom smo prišli dlje. Nekaj jih je celo poletelo preko 18m. Ampak naš najdaljši let je meril dobrih 19 metrov.