Potek dela
Naše raziskovanje je potekalo v treh terminih: 27. 10 ter 3. in 10. 11. 2011
Prvi teden
Prvi teden smo poskušali ugotoviti, kako bi se najlažje lotili poskusa. Od naših sošolcev, ki so v študijskem letu 2010/2011 pri projektnem delu raziskovali cunami, smo dobili akvarij iz pleksi stekla, ki smo ga preuredili v valovno kad. Lom valovanja bi lahko preučevali na več različnih načinov. Naša prva ideja je bila, da bi raziskali lom valovanja pri prehodu v snov z različnim lomnim količnikom, npr. med sladko vodo in močno soljeno vodo, vendar smo predvideli, da bi bilo tak eksperiment težko izvesti. Snovi bi morali ločiti z nekakšno membrano, ki pa ne bi vplivala na samo valovanje, ki bi prehajalo iz ene snovi v drugo. V literaturi pa smo zasledili podatek, da se valovanje na vodni gladini lomi tudi pri prehodu med različnima globinama odločili smo se, da raziščemo prav ta primer zaradi lažje izvedbe poskusa. Naš cilj prvega tedna je bil predvsem dokazati, da je ta poskus lepo viden v akvariju. V akvarij smo natočili vodo in poskušali ugotoviti, na kakšen način bi najlažje ustvarili valovanje. Pri že prej omenjenem projektu Cunami smo v poteku dela prebrali, da je skupina za ustvarjanje valov uporabila metodo zajemanja vodo, ki smo jo uporabili tudi mi. V akvarij smo naložili lesene deske, tako da je val tekel iz globlje v plitkejšo vodo. Izkazalo pa se je, da je lom težko opazen zaradi odboja valovanja od sten akvarija in predvsem zaradi odboja in vrtinčenja vode, ko je val prešel iz globlje v plitkejšo vodo. Slednjemu smo se poskušali izogniti tako, da smo poskus izvedli v obratni smeri, tako da je val tekel iz plitkejše v globljo vodo. Tudi ta poskus se je izkazal za neuspešnega. Nato je padla ideja, da bi preverili kako se lomi in uklanja val pri zvezno naraščajoči globini. Teoretično naj bi tisti del vala, ki je tekel v globljem delu vode prehitel drugi del vala v plitkejši vodi. Vendar pa se je na naše presenečenje zgodilo ravno obratno. Ta poskus smo raje opustili. Prišli smo do zaključka, da smo se poskusa lotili preobsežno, s preveliko količino vode.
Drugi teden
Odločili smo se, da poskus izvajamo pri le nekaj centimetrih vode in predvsem pri čim večji razliki globine vode, da bi bil lom valovanja kar se da lepo viden. Zaradi slednje odločitve smo akvarij pregradili s kosom pleksi stekla. Domisliti smo se morali tudi novega načina ustvarjanja valovanja. Uporabili smo brnač na katerega smo pritrdili dolgo ravno palčko, da je pri frekvenci, za katero se je izkazalo, da so valovi najbolj vidni, ustvarjal ravno valovanje. Poskušali smo se tudi popolnoma znebiti odboja od stene. Za najbolj učinkovit način se je izkazala uporaba nekaj milimetrov debele pene, ki ima povprečen premer por manjši od enega milimetra. Razrezali smo jo na trakove širine približno 3cm in jo položili vzporedno s steno valovne kadi, tako da je bila tik nad gladino vode. Da je pena ostala na svojem mestu tudi med izvajanjem poskusa, smo jo pritrdili z majhni magnetki. S tem smo dosegli, da se je odvečni del valovanja postopoma vpijal v peno in posledično se je le majhen delež valovanja odbil od stene, kar pa ni zmotilo naših meritev. Zaradi lažjega opazovanja smo celotno dogajanje v naši valovni kadi projicirali z grafoskopom na steno.
Tretji teden
Poskus smo še dodatno optimizirali. Brnač smo pritrdili na mizico, tako da se med poskusom ni mogel premikati, poskrbeli pa smo tudi, da je bila palčka, ki je pritrjena na brnač, vzporedna z vodno gladino, tako da je so bili valovi kar se da enakomerni. Nato smo začeli z meritvami. Izbrali smo dve različni debelini dodatnega pleksi stekla, tanjšega debeline 3 mm in debelejšega debeline 4,9 mm, ki smo ga položili na dno valovne kadi, spreminjali smo vpadni kot valovanja ter globino celotne vode v akvariju. Vse meritve smo tudi posneli z visokoločljivostnim fotoaparatom, kar nam je omogočalo kasnejšo analizo rezultatov.
Na vrh