Zaključek

Pri izvedbi našega eksperimenta smo imeli kar nekaj težav. Lom valovanja na vodi je pojav, ki ga ni tako lahko prikazati, kot smo si mislili sprva. Poslužili smo se že preizkušene valovne kadi, ki smo jo želeli optimizirati. Pomembnih je veliko dejavnikov, ki jih je potrebno optimizirati, to so globina vode, debelina pleksi stekla, eliminacija odbojev na robovih valovne kadi, frekvenca izvora valovanja in ravni valovi.

Z našimi meritvami smo prišli do naslednjih ugotovitev:

  • Za eliminacijo odbojev od robov posode je primerna pena nizke gostote, ki je visoka ravno toliko kot gladina vode.
  • Lom je bil najbolje viden pri frekvenci izvora 3,24Hz.
  • Izvor naj povzroča čim širše valove. Tako se najbolje približamo ravnim valovom in se izognemo neravnim valovom ob robovih kadi.
  • Najmanjše razmerje lomnih količnikov n1⁄n2 in s tem tudi najbolj očiten lom smo dosegli pri globini vode 6,8mm in debelino pleksi stekla 4,9mm, torej pri razmerju globin gplitva/ggloboka=0,21.

Menimo, da smo v danem času in sredstvi, dovolj dobro prikazali pojav loma. Glede na to, da so namenske valovne kadi, ki delujejo na isti princip, dostopne in zaradi industrijske proizvodnje tudi bolje optimizirane, kot naša, predlagamo naslednje možne nadaljnje eksperimente: lom med dvema sredstvoma z različnima lomnima količnikoma (voda in sladkana voda); lom zaradi razlike v temperaturi.

Projektno delo je kul!