Pri treh različnih temperaturah

Ikona poučevalne enote

Da bi preverili, ali je pri poskusu pomembna tudi temperatura okoliškega zraka, smo opravili 3 sklope poskusov. Prvega smo naredili pri sobni temperaturi T. Drugega smo izvajali pri zunanji temperaturi, ki je bila nekaj stopinj Celzija nižja od sobne T'. Tretji poskus pa smo merili pri temperaturi T'', občutno višji od sobne (okoli 45 st. Celzija), in sicer tako, da smo v delovno komoro, kjer smo opravljali poskuse, pred začetkom poskusa s fenom napihali vroč zrak. Pri vseh treh pogojih smo opravili vsaj 6 uspešnih meritev. Rezultat so prikazani v spodnjih grafih.


Ikona poučevalne enote

Odvisnost višine poleta od začetne temperature

Odvisnost višine poleta od okoliške temperature

Grafi na desni prikazujejo, kako visoko so se ostanki dimnikov dvigali pri različnih temperaturah zraka v komori.

Na grafih lahko opazimo dokaj enakomerno razporejenost točk. Višina poleta gorečega tulca torej ni odvisna od zunanje temperature.

Pri analizi teh podatkov pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da pri zagotavljanju višje in nižje temperature od sobne nismo uporabili najboljšega načina, saj predvidevamo, da je naš postopek povzročil konvekcijske tokove v delovni komori. Ko smo delovno komoro premaknili na zunanjo temperaturo T', smo jo izpostavili zunanjim vplivom (veter, …). Pri vzpostavljanju temperature T'' pa smo uporabili fen, ki ni enakomerno segrel celotnega zraka v komori. Zaradi dobre toplotne izolacije sten in zaradi same oblike komore, je bil pri obeh načinih vir spremembe temperature dokaj centriran. To je še dodatno povzročilo kroženje zraka. Zrak, ki se je v komori premikal, je tako lahko bistveno vplival na letenje tulca (tako na višino poleta h, kot tudi na njegovo trajanje – na t'')

Iz grafa, ki prikazuje odvisnost povprečne višine od začetne temperature okolice, je tako razvidno, da so tulci dosegli najvišjo višino pri sobni temperaturi T in da so pri tej temperaturi negotovosti meritev manjše kot pri temperaturah T' in T''. To lahko pripišemo stabilnejšim razmeram v komori med izvajanjem poskusa pri sobni temperaturi.

Iz teh ugotovitev lahko zaključimo, da temperatura okolice ne vpliva na višino poleta tulca. Iz tega pa ne moremo sklepati, da temperatura ni parameter, saj morda temperatura vpliva na kakšen drug parameter, skupen učinek pa se izniči.

 

  

Povprečja

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Ikona poučevalne enote

Odvisnost časa gorenja od vžiga do poleta od začetne temperature

Kako pa je s časom gorenja tulca preden poleti t'', pri različnih temperaturah zraka v komori? Kot lahko razberemo iz grafa, se interval gorenja praktično ne spreminja.

Pri poskusu smo uporabili tulce enakih dolžin. Tako lahko predpostavljamo, da je bila hitrosti nižanja višine tulca pred vzletom zaradi gorenja od časa v(t) pri vseh temperaturah približno enaka.


Ikona poučevalne enote

Odvisnost časa gorenja v zraku od začetne temperature

Analizirali smo tudi odvisnost dolžine časovnega intervala od vzleta gorečega tulca do prenehanja gorenja t''. Tu je graf bolj razgiban, kar pa lahko spet pripišemo nestabilnim razmeram v delovni komori, kot smo to že upoštevali pri analizi višin poletov tulcev.

 

Za konec si poglejmo še graf odvisnosti časa celotnega gorenja tulca (torej od vžiga do trenutka, ko neha goreti med letom navzgor). Očitno je, da temperatura okoliškega zraka res nima prav velikega vpliva na dinamiko našega poskusa.