Tulec iz drugačnega materiala

Ikona poučevalne enote

Ko smo na začetku našega projektnega dela poskušali izvesti naš poskus, smo pri tem uporabili čajne vrečke različnih blagovnih znamk. Izkazalo se je, da je poskus uspešen samo pri nekaterih čajnih vrečkah - samo takrat ostanek tulca poleti, v ostalih primerih pa ne (v nekaterih primerih se je tulec, ko je zgorel, zalepil na podlago in zato ni mogel poleteti). V našem primeru so se tako za najprimernejše izkazale čajne vrečke znamk Lumpi in Mercator. Zato smo tudi vse poskuse iz prejšnjega poglavja izvajali s temi vrečkami. Sicer pa smo preizkusili tudi naslednje materiale:

-          čajne vrečke, ki jih prodajajo brez čajne vsebine,

-          papirčke za zvijanje tobaka (t.i. rizle) in

-          navaden pisarniški papir.

Vse smo oblikovali v tulec. Po potrebi smo pri tem uporabili lepilo. Vendar poskusi v teh primerih niso uspeli. Ko smo te materiale primerjali s čajnimi vrečkami znamk Lumpi in Mercator, smo opazili tudi, da so slednje za zrak najbolj prepustne in najlažje. Poleg tega pa so že imel obliko tulca, zato jim ni bilo treba dodajati lepila. Tako smo pri poskusih uporabljali samo en material, kar je vplivalo na večjo zanesljivost rezultatov.


Ikona poučevalne enote

Kaj pa propustnost materiala?

S poskusi, ki so opisani v poglavju Kaj se dogaja z zrakom okoli dimnika? smo dokazali, da se večino svežega zraka (predvsem kisika O2), ki omogoča gorenje, dovaja skozi stene tulca. Prepustnost papirja, iz katerega je tulec narejen, lahko zato označimo za dejavnik, ki vpliva na potek poskusa. A ker nismo našli nobenega drugega materiala, s katerim bi poskus uspel, nismo mogli preveriti, kako bi se to odražalo na rezultatu poskusa (npr. videli bi, ali vpliva na hitrost gorenja, višino dviga h, na časovni potek poskusa, na višino dela tulca, ki poleti …).