___________________________________________________________
V tem poskus smo v merilni valj nalili sončnično olje, v katerem
je led plaval. Tako smo lahko analizirali gibanje kapljice ob taljenju ledu.
Med samim opazovanjem merjenja hitrosti kapljic nam je prišlo na misel, da
lahko izračunamo tudi viskoznost olja. Ker način, ki ga uporabljamo pri
fizikalnem praktikumu ni bil praktičen, smo se odločili da viskoznost
izračunamo po Stokesovem zakonu.
Stokesov
zakon pravi: µ=g*R2*(2*((ρv – ρo)/(9*v))).
µ - viskoznost
g - gravitacijski pospešek
ρv - gostota vode
ρo - gostota olja
v - hitrost kapljice
___________________________________________________________
Slika: Gibanje kapljic ob taljenju ledu v mešanici parafinskega in sončničnega olja
Video analizo smo
naredili za dve različni kapljici.
Olje uporabljeno v
poskusu:
Staro
sončnično olje:
V=170mL±1mL
m=151g±1g
ρ=0.888kg/dm3±0.011kg/dm3
T=21.6°C±1°C
Čas
taljenja: t=1168.11s±0.5s
___________________________________________________________
Izračun Reynoldsevega števila:
Re = (lρvs)/(η)
Kjer je l-premer kapljice,
ρ-gostota olja, vs- hitrost kapljice, η-viskoznost kapljevine. Po
izračunu dobimo, da je Reynoldsovo število:
Re = 0,0001334.
Kot smo na predavanjih
povedali, za telesa pri katerih je Reynoldsovo število manj kot 0,1 uporabimo
linearni zakon upora.
___________________________________________________________
1. kapljica

Graf: Pozicija kapljice v odvisnosti od časa
Polmer dalše polosi kapljice:
R=0.5cm±0.01cm
Približna viskoznost izračunana po Stokesovem
zakonu:
µ=0.45Pa*s±0.07 Pa*s
2. kapljica

Graf: Pozicija kapljice v odvisnosti od časa
Polmer dalše polosi kapljice:
R=0.385cm±0.01cm
Približna viskoznost izračunana po Stokesovem
zakonu:
µ=0.23Pa*s±0.04Pa*s
___________________________________________________________
Povzetek:
Ugotovili smo, da se kapljica giba premo enakomerno.
Iz grafa lahko razberemo končno hitrost. Če bi imeli dovolj natančne naprave za
merjenje, bi lahko opazovali in izmerili pospešek kapljice.
Merjenje viskoznost olja s to metodo ni najbolj
natančno, saj smo opazovali kapljo vode, ki ni bila popolna krogla ampak se je
med gibanjem deformirala v elipsoid. Za radij smo vzeli daljšo polos (vodoravno),
ker ima ta dimenzija največji vpliv na hitrost gibanja. Zaradi tega je tudi je
prišla viskoznost večja kot, če bi merili drugače. Poizkus same viskoznosti bi
lahko bolj natančno izvedli, če bi namesto vode opazovali padanje toge krogle.
Ta poizkus nam je prišel prav tudi na predavanjih iz fizike, saj smo
obravnavali isti zakon. To je pomenilo, da smo se lahko med predavanji še bolj
osredotočili na ozadje vsega.