Led v olju
___________________________________________________________

Hidrofobnost

Hidrofóbnost ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo. Hidrofobne molekule so navadno brez električnega naboja in električno nepolarizirane, zato s polarnimi molekulami vode ne morejo tvoriti vodikovih vezi. Za molekule vode je energijsko ugodneje, da tvorijo vodikove vezi z drugimi molekulami vode, kot da so obdane z molekulami, s katerimi ne morejo tvoriti vodikovih vezi, zato se takšne molekule v vodni raztopini slabo mešajo. To lahko opazimo na prvi sliki, kjer olje zaradi hidrofobnosti z vodo tvori nekakšno kupolo okoli kocke ledu. Znane snovi, ki se v vodi ne mešajo so olje, nafta in večina drugih ogljikovodikov. 

Hidrofobne snovi se uporabljajo za odstranjevanje olj iz vode, odstranjevanje razlite nafte in pri kemijski separaciji polarnih in nepolarnih frakcij.



Slika: Olje in voda se ne mešata

Emulgatorji

Ker se voda in nepolarne snovi ne mešajo dodajamo tem snovem (lahko tudi vodi) emulgatorje. To je snovki povzroča in pospešuje nastanek povezovanja med polarnimi in nepolarnimi molekulami. Sodijo med površinsko aktivne snovi. Emulgatorji imajo kot molekule značilno kemijsko zgradbo, del molekule je hidrofilen (se topi v vodi), drug del pa lipidotopen (topi se v maščobah). V emulziji se molekule razporedijo tako, da so polarni deli molekul usmerjeni proti molekulam vode, nepolarni repi pa štrlijo v nepolarno snov. Na ta način so emulgatorji razporejeni med vodno in nepolarno snovjo in znižujejo površinsko napetost, ki je glavni vzrok netopnost. Pri drugi sliki lahko vidimo, kako detergent v ledu poskrbi, da se voda in olje mešata. Emulgatorje dodajajo v tehnološke namene za doseganje določene želene konsistence.

Kaplje


Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno obdaja prosta površina med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja. Kaplja je lahko tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na primer kaplja olja v vodi. Obliko kaplje določata predvsem težnost in površinska napetost; lahko pa jo preoblikujejo tudi dinamični pojavi, kot na primer zračni upor pri padanju. Čim manjša je kaplja, bolj tem bolj prevladuje vpliv površinske napetosti, ki sili kapljo v obliko krogle, torej obliko z najmanjšo površino pri določeni prostornini. Pri dovolj velikih hitrostih se krogelna oblika preoblikuje v elipsoidno.
 


Slika: Prikaz kaplje

Viri: