Hidrofóbnost
ali lipofílnost označuje
lastnost nekaterih snovi,
da odbijajo vodo. Hidrofobne molekule so navadno brez električnega naboja in električno nepolarizirane, zato s
polarnimi molekulami vode ne morejo tvoriti vodikovih
vezi. Za molekule vode je energijsko
ugodneje, da tvorijo vodikove vezi z drugimi molekulami vode, kot da so obdane
z molekulami, s katerimi ne morejo tvoriti vodikovih vezi, zato se takšne
molekule v vodni raztopini slabo mešajo. To lahko opazimo na prvi sliki, kjer
olje zaradi hidrofobnosti z vodo tvori nekakšno kupolo okoli kocke ledu. Znane
snovi, ki se v vodi ne mešajo so olje, nafta in večina drugih ogljikovodikov.
Hidrofobne
snovi se uporabljajo za odstranjevanje olj iz vode, odstranjevanje razlite nafte in pri kemijski
separaciji polarnih in nepolarnih frakcij.
Slika: Olje in voda se ne mešata
Emulgatorji
Ker se voda in nepolarne snovi ne mešajo dodajamo
tem snovem (lahko tudi vodi) emulgatorje. To je snov, ki povzroča in pospešuje nastanek povezovanja
med polarnimi in nepolarnimi molekulami. Sodijo med površinsko aktivne snovi. Emulgatorji
imajo kot molekule
značilno kemijsko zgradbo, del molekule je hidrofilen (se topi v vodi), drug
del pa lipidotopen (topi se v maščobah). V emulziji se molekule razporedijo
tako, da so polarni deli molekul usmerjeni proti molekulam vode, nepolarni repi
pa štrlijo v nepolarno snov. Na ta način so emulgatorji razporejeni med vodno
in nepolarno snovjo in znižujejo površinsko napetost, ki je glavni vzrok
netopnost. Pri drugi sliki lahko vidimo, kako detergent v ledu poskrbi, da se
voda in olje mešata. Emulgatorje dodajajo v tehnološke namene za doseganje
določene želene konsistence.
Kaplje
Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno obdaja prosta površina med
kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja. Kaplja je lahko
tudi obdana z drugo kapljevino, če se kapljevini ne mešata, kot na primer
kaplja olja v vodi. Obliko kaplje določata predvsem težnost in površinska napetost; lahko pa jo
preoblikujejo tudi dinamični pojavi, kot na primer zračni upor pri padanju. Čim
manjša je kaplja, bolj tem bolj prevladuje vpliv površinske napetosti, ki sili
kapljo v obliko krogle, torej obliko z najmanjšo površino pri določeni prostornini. Pri dovolj velikih hitrostih se krogelna
oblika preoblikuje v elipsoidno.