V času, ki smo ga imeli na voljo pri treh srečanjih, smo ugotavljali, katere metode bi najbolje prikazale razmerja med hitrostjo žogice po in pred odbojem na trdi podlagi. Preiskusili smo dve metodi, ki sta bili med seboj neodvisni.
Pri prvi metodi, smo vsako žogico posebej z začetne višine, ki je bila za vse enaka, z roko spuščali ob merilu in s hitrostno kamero snemali njihovo višino po odboju in prišli do meritev, s katerimi smo lahko izračunali razliko hitrosti pred odbojem, ter po odboju iz začetne in končne višine.
Pri drugi metodi smo želeli spuščati žogice po klancu, ki je bil postavljen pod dovolj majhnim kotom, da pri prehodu iz klanca na tla ni začela poskakovati. Ko je žogica zapustila klanec je šla skozi optični vrati, za njimi pa je naletela na lesen zid in se odbila nazaj. Vendar je žogica po odboju poskočila in za to metoda ni bila uporabna ker ni prišlo do lepega odboja. Ta metoda ni bila uporabna, vendar nam je dala novo idejo in sicer da bi žogice spuščali navpično, tako kot pri prvi metodi, dodali pa bi optični vrati s katerimi bi merili hitrost po odboju. Ko smo to testirali, smo ugotovili, da gre to za nov neodvisen poskus.
Po primerjavi obeh neodvisnih metod, razmerja hitrosti iz merjenja višine in razmerja hitrosti merjenih s svetlobnimi vrati vidimo, da je prihajalo največ odstopanj pri golf žogici. Če bi imeli še nekaj časa bil lahko nadgradili poskus, morda s senzorji, ki bi bili sposobni meriti hitrost žogice tik pred oziroma po odboju od tal namesto para optičnih vrat. Natančnost pri prvem poskusu bi lahko povečali z bolj natančnim merilom na primer z oznakam na 0.1cm in kamero, sposobno hitrejšega zajemanja slik.
Z našim poizkusom smo ugotovili, da vsaka žogica absorbira del energije, zato je potrebno pri igrah z žogo dovesti vedno novo energijo/silo, da se žogica premika. Prav tako smo prišli do spoznanja, da zračni upor kljub majhni hitrosti ni vedno zanemarljiv (ob majhni masi telesa).
Kot skupina smo bili izpostavljeni mnogim začetnim oviram, od učenja novih merilnih naprav in enačb do spoznavanja drugih v skupini. Kljub težavam pa smo presenetljivo dobro sodelovali in se naučili veliko o skupinskem delu pri fiziki.