Pri prvi metodi smo merili višine, ki so jo dosegale žogice po prvem odboju od tal. Iz stiropora smo naredili širok meter, s pomočjo katerega smo lahko brez težav odčitavali višine. Stiropor smo nalepili na trd in stabilen lesen podstavek, da se stiropor ni premikal. Nato smo 4 različne žogice spuščali vzporedno z metrom iz stiropora ter iz enakih višin. Sprva smo imeli težave s spuščanjem žogic vzporedno z metrom. Žogice smo spuščali skozi cev, ki je bila na eni strani zamašena z kovinsko ploščico. Ploščico smo na hitro spodmaknili, saj smo mislili, da bo žogica padala bolj naravnost. A žogica je vedno padala nevzporedno z merilom. Zato smo polzaprto cev odmaknili in žogico spuščali z roko, kjer nam je uspelo spustiti žogico vzporedno z merilom. S pomočjo hitrostne kamere smo določali višine po prvem odboju žogice od tal. Pri tem poskusu smo morali biti natančni pri postavitvi žogic na enako višino, dogovorili smo se tudi, da bomo merili višino od tal pa do najnižje točke žogice. Edino tako lahko postavimo žogice na relativno enako višino. Zračni upor smo zanemarili. Izmerke smo razporejali v razpredelnico, saj smo jih kasneje potrebovali za izračune.