Eksperimenti
Uvod Teoretične osnove Cilji Uvodne meritve Eksperimenti Površinska napetost Trenje Vzgon Pospešek slamice Model Nadaljnja raziskovanja Zaključek	Opazovalni poskusi Naši opazovalni poskusi so izhajali iz preprostega spuščanja slamic v gazirane pijače pod različnimi pogoji. Ob tem smo opazili nekaj značilnih pojavov, iz preizkusa in opisa katerih je nato sledila naša splošna teorija o dogodku, ko damo v gazirano pijačo slamico. Prva stvar, ki smo jo opazili, je bilo dejtvo, da se slamica dviga in pogosto prevesi preko roba kozarca. Takoj za tem je sledila opazka, da se slamica le redko dokončno prevrne iz kozarca na mizo, kljub temu, da se je težišče slamice prevesilo preko roba kozarca. To anomalijo smo pripisali temu, da je sila površinske napetosti na slamico ob gladini pijače prevelika, da bi dovolila slamici prosto pot do mize. Od tu smo potem zasnovali in izvedli poskus, ki je meril vpliv površinske napetosti na gibanje slamice. Opazili smo tudi to, da se po potopu slamica ne dviga pravokotno na gladino, naravnost gor, temveč se dviga pod nekim kotom, tako da nižji konec slamice drgne ob notranjo steno kozarca. To je pomenilo, da ima na gibanje vpliv tudi sila trenja med slamico in kozarcem. Iz tega je sledil naš naslednji poskus, ki je meril vpliv te sile. Nato smo se lotili še prve, najosnovnejše opazke, da se slamica, potopljena v gaziarno pijačo, dviga. Videli smo, da se na potopljeni površini slamice naberejo mehurčki. Vzgon teh mehurčkov se je zdel očiten razlog za dviganje slamice, zato smo izvedli še dva poskusa, ki sta razložila delovanje vzgonske sile na slamico, in pa dinamiko gibanja samega.

Eksperimenti

Opazovalni poskusi

Naši opazovalni poskusi so izhajali iz preprostega spuščanja slamic v gazirane pijače pod različnimi pogoji. Ob tem smo opazili nekaj značilnih pojavov, iz preizkusa in opisa katerih je nato sledila naša splošna teorija o dogodku, ko damo v gazirano pijačo slamico. Prva stvar, ki smo jo opazili, je bilo dejtvo, da se slamica dviga in pogosto prevesi preko roba kozarca. Takoj za tem je sledila opazka, da se slamica le redko dokončno prevrne iz kozarca na mizo, kljub temu, da se je težišče slamice prevesilo preko roba kozarca. To anomalijo smo pripisali temu, da je sila površinske napetosti na slamico ob gladini pijače prevelika, da bi dovolila slamici prosto pot do mize. Od tu smo potem zasnovali in izvedli poskus, ki je meril vpliv površinske napetosti na gibanje slamice. Opazili smo tudi to, da se po potopu slamica ne dviga pravokotno na gladino, naravnost gor, temveč se dviga pod nekim kotom, tako da nižji konec slamice drgne ob notranjo steno kozarca. To je pomenilo, da ima na gibanje vpliv tudi sila trenja med slamico in kozarcem. Iz tega je sledil naš naslednji poskus, ki je meril vpliv te sile. Nato smo se lotili še prve, najosnovnejše opazke, da se slamica, potopljena v gaziarno pijačo, dviga. Videli smo, da se na potopljeni površini slamice naberejo mehurčki. Vzgon teh mehurčkov se je zdel očiten razlog za dviganje slamice, zato smo izvedli še dva poskusa, ki sta razložila delovanje vzgonske sile na slamico, in pa dinamiko gibanja samega.