Uvod

Naša naloga je opazovalni projekt. Opazovali smo namreč kotaljenje kroglice najprej po žlebu, ki je bil na začetku vodoraven, potem pa se je zakrivil navzgor pod določenim, konstantnim naklonom. Kroglica se je vzpela do določene višine, nato pa se je skotalila nazaj po žlebu. Zanimala nas je odvisnost višine, do katere se kroglica vzpne, od relevantnih parametrov, ki so bili v našem primeru masa in premer kroglice, začetna hitrost kroglice ob vznožju klanca ter spodrsavanje kroglice. Na doseženo višino bi lahko vplivali še drugi parametri – naklon žleba in njegova ukrivljenost, širina žleba, zračni tlak, temperatura okolice,… , vendar smo se v tej nalogi omejili le na prej navedene parametre, ostale parametre pa med eksperimentom nismo spreminjali. Opazovali smo gibanje petih kroglic z različnimi premeri, masami in iz različnih snovi (stiropor, plastika, les).

Vplivi na kotaljenje kroglice so zelo uporabni predvsem na področju robotike, kjer se ukvarjajo z dizajniranjem posebnega tipa mobilnega robota, ki se premika s kotaljenjem in je zasnovan tako, da deluje kot majhna platforma za prenos senzorskih naprav, ki zaznajo lastnosti okolja, kjer so pogoji kruti in je stabilnost platforme kritična, kot na primer pri raziskovanju novih planetov ali pregledovanju nevarnega, toksičnega okolja (Halme, b.d.).

Znanje o vplivu drsenja na kotaljenje je pomembno tudi v avtomobilizmu, kjer želijo doseči, da se kolesa kotalijo in ne drsijo, saj v tem primeru lažje kontroliramo vozilo z volanom. Na tem principu delujejo ABS sistemi, ki so nepogrešljiva oprema vsakega avtomobila in preprečujejo, da kolesa ne zdrsnejo ter posledično preprečijo drsenje vozila med zaviranjem (Česenj, 1999).

Raziskovalna vprašanja