Zaključek

UGOTOVITVE

Ugotovili smo, da je višina, ki jo doseže kroglica, odvisna od kvadrata začetne hitrosti. Kadar ima kroglica večjo začetno hitrost, doseže višjo točko na klancu.

Masa in polmer, ko je masa dovolj velika oz. ko je polmer dovolj majhen, na doseženo višino vplivata zanemarljivo malo. V poštev prideta v obratnem primeru, ko je gostota kroglice dovolj majhna, da je vpliv trenja in zračnega upora bolj izrazit. V tem pogledu začetna hitrost dodatno vpliva še na velikost sile upora, kar moramo dodatno vzeti v poštev.

Če kroglica med kotaljenjem po klancu navzgor spodrsuje, doseže manjšo višino. V primeru, ko ima kroglica, ki spodrsuje, manjšo začetno hitrost, doseže višjo točko na klancu glede na začetno hitrost, kot ista kroglica z večjo začetno hitrostjo. Spodrsavanje ima večji (negativni) vpliv na kroglice z večjo začetno hitrostjo.

KAKO IZBOLJŠATI POSKUS?

Pri nadaljnih ponovitvah poskusa bi bilo priporočljivo izvajati poskuse z več začetnimi hitrostmi za posamezno kroglico. Tako bi dobili več točk na grafu višine kroglice na klancu v odvisnosti od začetne hitrosti , katerim bi določili prilagoditveno funkcijo in potrdili, ali je odvisnost višine od hitrosti kvadratna ali ne.

Prav tako bi lahko poskuse izvedli na večih kroglicah z različnimi velikostmi, masami in iz različnih materialov. S tem bi še natančneje dokazali vplive višine, ki jo kroglica doseže na klancu, mase in dimenzije kroglice, kajti več meritev bi dalo natančnejšo napako in tehtnejši dokaz.

Odločili bi se lahko za več parametrov od katerih bi bila višina kroglice na klancu odvisna; npr. ukrivljenost klanca, koeficient trenja med kroglico in žlebom, zračni upor, širina žleba ...

Da bi lahko natančneje določili napake, ki jih dobimo zaradi nenatančnega označevanja točk v programu LoggerPro, bi morali en posnetek večkrat obravnavati v programu in upoštevati aritmetično sredino vseh zabeleženih podatkov iz vseh obravnav.

LITERATURA