|
Pri naših meritvah smo kot glavno
napravo uporabljali merilnik razdalje,
ki deluje na ultrazvok. Take naprave imajo običajno relativno majhno
napako, glede na ostale meritve, ki jih opravljamo študentje sami. Prav tako to velja tudi za maso vozička, ki se jo določi s
tehtnico, ki tehta na gram natančno. Ker je imel naš voziček približno 0.5kg,
je napaka pri določitvi približno 2%.
Veliko bolj opazne so napake pri
določanju kota naklona, ki znašajo v
najslabšem primeru tudi 10%. Kot naklona določiš kot arcsin (višina/dolžina). Relativna
napaka je velika, saj je višina klanca majhna in že majhna odstopanja pri
merjenju višine močno vplivajo na relativno napako. Vendar smo kot naklona
uporabljali zgolj kot kvalitativni parameter in tako smo lahko primerjali
različne meritve. Večji del eksperimenta je bilo postavljanje magnetov na voziček in
poigravanje z orientacijami ter postavitvami magnetov, ampak za bolj
poglobljeno razumevanje obnašanja magnetnih tokov bi potrebovali več znanja,
kot ga trenutno imamo. Zato smo lahko le kvalitativno spremljali dogajanje in
poskušali opisati rezultate s poenostavljeno razlago. Za spust vozička smo uporabljali
aluminijast klanec. Skozi potek poskusa smo
opazili, da se klanec na sredini rahlo ukrivlja. Problem smo poskusili rešiti s
tem, da smo klanec podložili s trdim predmetom. Očitno je bilo, da ne bomo mogli
točno izračunati magnetnega pretoka skozi prevodnik, zato tudi točne razdalje med magnetom in klancem nismo
merili. Odločili smo se, da bomo razdaljo vrednotili z enoto debeline enega
magneta. Rangirali smo pozicije magnetov od 1 do 4, s tem da je bila 1
najbližje vozičku in 4 najbližje klancu. Pri eksperimentu, ki je meril vpliv oddaljenosti magneta od klanca na
hitrost vozička, smo to oddaljenost spreminjali z dodajanjem koščkov plastike v
prostor med magnetom in vozičkom. Pri tem smo poskušali dodati točno toliko
koščkov plastike, ki bi odgovarjala debelini enega magneta. Kljub vsemu je
prišlo do minimalnega odstopanja 3%. Meritve smo pri vseh
eksperimentih večkrat ponovili, da bi bili bolj prepričani v rezultate meritev in
da nepričakovani rezultati ne bi bili zgolj statistično odstopanje. PRIKAZ NAPAK V TABELI
|
Količina
|
Ocenitev povprečne napake
|
Komentar
|
|
Masa vozička
|
+- 2%
|
Relativna napaka je majhna, saj je absolutna napaka
tehtnice v primerjavi z maso vozička majhna.
|
|
Naklon
|
+- 10%
|
Pri majhnih naklonih je težko izmeriti višino
aluminijastega klanca brez napake (višina 1cm +- 1mm).
|
|
Število magnetov
|
+- 0%
|
Večkrat smo se prepričali, da je na voziček
prilepljeno pravilno število magnetov.
|
|
Oddaljenost magnetov od klanca
|
+-3%
|
Napaka je minimalna, zelo dobro nam je uspelo zadeti
oddaljenost magnetov od klanca. Merjenje v enotah debeline magneta se je
obrestovalo.
|
|
Razdalja v odvisnosti od časa (ultrazvočni merilec)
|
+- 0%
|
Napaka je pri ultrazvočnem merjenju v primerjavi z
drugimi napakami najmanjša, zanemarljiva.
|
Iz tabele je razvidno, da je največja
napaka v naših eksperimentih nastala pri merjenju višine aluminijastega klanca.
To je razumljivo, saj je bila natančna postavitev klanca za izvajalce
eksperimenta zahtevna in že zelo majhna odstopanja v višini so precej povečala
relativno napako.
V
celotnem poskusu smo v glavnem merili oddaljenost v odvisnosti od časa. Naprava
za to je zelo natančna, torej lahko sklepamo da tu ni bilo napake. Ker je bil
poskus tako zadan, da nam dejanskih vrednosti ni bilo potrebno računati, lahko
z zagotovostjo trdimo, da so naši zaključki kvalitativno pravilni. Sicer bi
lahko naša dejanska izračunana vrednost odstopala tudi do ±10% ali več, pa
vseeno lahko povemo da naprimer parameter oddaljenosti magneta od podlage zelo
vpliva na spust vozička po klancu, čeprav ne vemo za točno koliko. |