Povezave
Uvod Poskusi Vrtenje 1 Vrtenje 2 Vrtenje 3 Vrtenje 4 Primerjanje gostote Zamrzovanje Prevajanje el. toka Statično ravnotežje Ultrazvok Slike Povezave in literatura
avtorji
- Jaka Klement
- Ivana Novak
- Sašo Pulko
- Aleš Satler
- Blaž Šter
- Jana Žagar
Surovo in kuhano jajce smo označili, da ju kasneje ne bi pomešali med sabo in ju dali hladit v zamrzovalnik, s približno temperaturo -15°C. Po uri in pol sta bili jajci v zamrzovalniku še vedno celi. Stanje smo preverili še čez dva dneva in ugotovili, da je jajčna lupina počila tako pri surovem kot pri kuhanem. Pričakovali smo, da se bo volumen vsebine surovega zamrznjenega jajca povečal, saj je le-ta sestavljena iz precejšnje količine vode.Delež vode v beljakovinah kuhanega jajca pa se zaradi njihove spremenjene strukture, lahko razlikuje od njenega deleža v surovem beljaku in rumenjaku. Tudi način vezave vode v toplotno spremenjenih proteinih je mogoče drugačen. Zato bi lahko prišlo do drugačnega časovnega poteka spreminjanja volumna med zamrzovanjem jajčne vsebine v obeh primerih. Prav tako bi večja vsebnost vode pomenila večje razpoke, kar se je dejansko zgodilo.
Razpoka je bila po dveh dneh nekoliko večja na surovem jajcu (primerjaj sliko 1 in sliko 2); lupina je počila še preden je beljak v jajcu v celoti spremenil svoje agregatno stanje iz tekočega v trdno. Iz razpoke se je zato izlil del beljaka (slika 2). Najverjetneje je večja vsebnost vode bila vzrok intenzivnejšemu zamrzovanju in zato hitrejšemu pokanju lupine, še preden bi beljak utegnil v celoti zmrzniti. Seveda je poleg spremembe vsebnosti jajca potrebno upoštevati tudi možnost, da se med kuhanjem jajca v določeni meri spremeni sestava in zato trdnost lupine. Zaradi tega so rezultati nekoliko manj jasni. Obstaja možnost, da bi z zamrzovanjem lahko ločili med kuhanim in surovim jajcem, vendar bi morali v ta namen opazovati dogajanje med zamrzovanjem pogosteje in predvsem biti pozorni na časovno odvisnost pojavljanja razpok v obeh primerih.
Slika 1
Slika 2